Leta 1938 so v Nevljah pri Kamniku pri regulaciji Nevljice naleteli na okostje mamuta. To je bilo najpopolnejše okostje mamuta, ki so ga do takrat (in vse do leta 1953) odkrili v Evropi, zato je odkritje odmevalo po celotni srednji Evropi. Okostje (od leta 1995 je replika) je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani in je najbolj obiskani eksponat muzeja.

V prvih treh poglavjih (Ljudsko izročilo, Nenavadno odkritje, Muzejska predstavitev okostja) avtor kronolško predstavi dogodke od začetka leta 1938, ki so privedli do odkritja, pa do leta 1941, ko so okostje mamuta razstavili v muzeju. Dogajanje poveže z ljudskim izročilom o jezeru, zmaju in sv. Juriju (kateremu je posvečena starodavna neveljska cerkev), ki je privrelo na dan ob odkritju velikih živalskih kosti. Domačini so bili namreč prepričani, da so našli zmaja iz jezera.

V naslednjem, osrednjem, poglavju (Zadnja poledenitev in mamut) avtor mamuta umesti v čas in prostor, torej v čas zadnje poledenitve oz. v čas mlajše kamene dobe tardigravettienske kulture (pred približno 20.000 leti). Podrobno predstavi poledenelo površje Evrope, s poudarkom na Sloveniji, tedanjo favno in floro, predstavi nam življenje naših prednikov, ki so sočasno prebivali z mamuti. Natančno opiše mamuta in njegov razvoj ter navede morebitne razloge za njegovo izumrtje. 

Predzadnje poglavje je posvečeno Kamničanom oz. Kamniško-Savinjskim Alpam kot neizmernemu viru za raziskovalce - paleontologe. Od Simona Robiča iz 19. stoletja, ki je našel kranjsko rakovico in polža ter odkril Mokriško jamo do Tomaža Hitija in Jureta Žaloharja, ki sta pred 15 leti odkrila fosile najstarejših morskih konjičkov na svetu in pozneje še ostanke notozavra. 

V knjigi je ilustracija življenja v ledeni doba / lova na mamute (avtor: Jakob Klemenčič), opremljena je z zemljevidoma poledenitve in nahajališč mamutovih kosti v Sloveniji, za lažje razumevanje je izdelan časovni trak. 

Avtor je svojo pripoved obogatil s pričevanji ljudi, ki jih je intervjuval pred 20 leti in s fotografijami domačinov Valerije Božič in Petra Nagliča.

Knjigo je strokovno pregledal mag. Matija Križnar, kustos paleontolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. 

Knjiga je namenjena tako osnovnošolcem v višjih razredih kot tudi srednješolcem, pa tudi vsem, ki želijo poglobiti svoje znanje o ledeni dobi in mamutih pri nas.