Zbornik Občine Lukovica II je knjiga, v kateri so zbrani zelo različni prispevki. Razlikujejo se tako po vsebini, ki jo obdelujejo kot po pristopu k njeni obravnavi. Na eni strani imamo povsem znanstveno obravnavane tematike, na drugi pa zbornik prinaša prispevke, ki v slogu poročila podajajo informacije o dogajanju v naših krajih in o početju naših prebivalcev na športnem, kulturnem in še kakšnem drugem področju.

To kar jih druži v celoto, je povezanost z območjem občine. Okvirni nabor si je kot dober poznavalec dogajanja v občini, pa tudi njene preteklosti in dediščine, zamislil župan Matej Kotnik. To je bilo dobro izhodišče za začetek dela uredniškega odbora, ki je s povabilom v občinskem glasilu k predlaganju prispevkov povabil tudi vse občane.

Končni nabor tako uvodoma prinaša dva prispevka o prebivalstvu. V prvem so predstavljeni rezultati raziskave o štetju prebivalstva na območju današnje občine Lukovica sredi 18. stoletja, druga raziskava pa je usmerjena v današnjo demografsko podobo občine. Sledi poglobljena analiza narečnih posebnosti krašenjskega govora, ki bo zanimiva predvsem za dialektologe, manj pa najbrž za širšo javnost. Je pa prispevek pomemben dokument o nečem, kar je danes še živo, že čez nekaj desetletij pa bo morda prav ta prispevek edini dokument o tem, kako so ljudje v teh krajih včasih govorili.

Sledita dva prispevka s področja arheologije. Prvi je bolj pregledne narave, v drugem pa je opis konkretnih rezultatov izkopavanj ob gradnji plinovoda v Krašnji. Naslednji sklop prispevkov se nanaša na dediščino. Prvi med njimi pregledno opisuje kulturno dediščino in spomenike, drugi se ukvarja z lesenim stavbarstvom, tretji prispevek iz tega sklopa se ukvarja z domačo obrtjo. Sledi prispevek o orglah v cerkvah Občine Lukovica. K dediščinskim prispevkom bi lahko uvrstili tudi tistega o rudnikih. Ta podaja sistematično analizo preteklega rudarjenja in materialnih sledi, ki so za njim ostale na območju današnje občine.

Naravni dediščini je posvečen prispevek o gozdovih v občini, temu pa sledijo zgodovinske teme. Na prvem mestu med temi je prispevek o “Veliki” ali “Dunajski cesti”, ki je skozi naše kraje povezovala prestolnico Habsburške monarhije s Trstom. Gospodarski zgodovini je posvečen tudi prispevek, ki obravnava gospodarska poslopja graščine Brdo. Med zgodovinske prispevke sodi še predstavitev golčajskih mežnarjev. Med umetnostno zgodovino in ohranjanje dediščine bi lahko uvrstili prispevka, ki se ukvarjata s freskami v prapreški in gradiški cerkvi.

Najbolj številni so prispevki, ki so posvečeni znamenitim možem, ki so tako ali drugače povezani s kraji iz občine. Mednje sodijo Otokar Blagoviški, Fran Milčinski, Janez Trdina, skladatelji Stegnar, Marolt, Dev in Lajovic. Iz časa, ki se ga mnogi še spominjamo, sta taki osebi amaterski fotograf France Cerar iz Lukovice in pesnik Peter Levec z Vrha nad Krašnjo.

Zadnji sklop prispevkov je posvečen aktualnim temam iz vsakdanjega življenja oziroma iz nedavne preteklosti. Sodelovanju in vlogi staršev pri odločanju o zadevah povezanih s šolanjem in vzgojo njihovih otrok je posvečen prvi med njimi. Petdesetletnici glasbenega izobraževanja in moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik sta bili povod za pregledna prispevka o glasbeni šoli in zboru. Dva prispevka sta posvečena športu. Prvi predstavlja delovanje Športnega društva Zlato Polje, drugi pa predstavi izjemne uspehe motokrosistov AMD Lukovica. Pregledno je predstavljeno tudi lovstvo in Lovska družina Lukovica. Z društvenim delovanjem je povezan še prispevek, osredotočen na dogajanje v zvezi z začetki gradnje čebelarske šole, iz katere je kasneje nastal današnji Čebelarski center Slovenije.

Zbornik zaključujeta pregled mojstrov z mojstrskim izpitom in obrtnikov, ki skrbijo za prenašanje svojih spretnosti na mlajše, ter pregled znanih in znamenitih osebnosti, ki so v desetletju od 2004 do 2014 tako ali drugače gostovale v občini.

Tako zasnovana knjiga je po eni strani dokument časa, namenjen prihodnjim rodovom, da bodo v njem našli koristne informacije o življenju danes in v naši nedavni preteklosti. Za današnjega bralca pa znajo biti zanimive posamezne teme, ki odstirajo tančice skrivnosti z naše preteklosti in razkrivajo bogastvo dediščine, ki jo premoremo. Dediščine, ki je v naši neposredni bližini, pa zanjo niti ne vemo in se ne zavedamo njene vrednosti.

Na koncu naj zapišem, da mi je bilo v čast sprejeti delo glavnega urednika pri tem projektu. Županovo pobudo in odločitev občinskega sveta, da Občina Lukovica finančno podpre izid zbornika, ocenjujem kot smelo in preudarno potezo, ki kaže zavedanje o pomenu kulture in znanja za napredek in razvoj ljudi ter družbe v naši občini.

prof. dr. Stanko Pelc, glavni urednik